Spoznajte grad
V središču mesta Slovenska Bistrica stoji prvovrsten umetnostni spomenik – Grad Slovenska Bistrica.
Razvil se je v osrednji kulturni center in razstavni prostor mesta. Velik del zbirk, ki so na ogled, je posvečen dediščini območja med Pohorjem in Halozami, kamor sodi tudi občina Slovenska Bistrica.
Čeprav od nekdanje bogate grajske opreme ni ostalo skoraj nič, je danes grad oplemeniten z novimi vsebinami, ki mu dajejo živahen kulturni utrip.
Vabljeni, da ga odkrijete.
Zgodovina gradu
Grad Slovenska Bistrica, prvotno dvor, se je prvič pojavil leta 1227 kot sedež županije Pohorje, kasneje pa je služil kot urad Bistrica in deželno sodišče. Leta 1313 je bil prvič omenjen kot Burg – grad, ki pa je leta 1384 pogorel. Med mnogimi upravljalci so bili tudi grofje Celjski. Leta 1587 je grad prešel iz deželnoknežje v privatno last.
Prvi zasebni lastniki so postali družina Vetter, kasneje z nazivom von der Lilie. Med leti 1590–1623 in 1651 so pristopili k izgradnji in obnovi gradu, po kateri je dosegel približno sedanjo obliko in velikost.
Po letu 1681 so grad prevzeli grofje Wildenstein, ki so ob gradu uredili tudi park v francoskem slogu z geometrijsko razporeditvijo drevoredov, vodnih elementov in kiparskega okrasja.
Najpomembnejši lastniki gradu so bili grofje Attems. Ignac Marija Attems je leta 1717 kupil grad in ga do leta 1721 temeljito preuredil. Leta 1721 so bila dela zaključena s poslikavo kapele, stopnišča in viteške dvorane.
Po koncu druge svetovne vojne je bil grad nacionaliziran, notranja oprema pa odtujena. Prostore je sprva uporabljala vojska, kasneje je grad postal stanovanjski objekt in počasi propadal. Leta 1985 se je pričela celovita obnova in revitalizacija, ki poteka neprekinjeno še danes, s ciljem ohraniti zgodovinsko in kulturno vrednost gradu.
Freske
V gradu so ohranjene freske dvornega slikarja družine Attems, Franza Ignatija Flurerja, nastale med letoma 1717 in 1721. Poslikani so viteška dvorana, grajska kapela in reprezentančno stopnišče. Freske najdemo tudi v predporočni in poročni dvorani ter nad vrati v prostorih Galerije Grad, vendar njihovi avtorji in čas nastanka niso znani.
Najobsežnejše in najveličastnejše freske krasijo viteško dvorano, ki je v celoti poslikana. Upodabljajo Herkulovo apoteozo – sprejem med bogove. Na severni steni je grb družine Attems, na južni pa grb družine Herberstein. Avtor je freske podpisal in datiral nad vhodnimi vrati.
Freske na reprezentančnem stopnišču so druge po velikosti in prikazujejo dva med seboj povezana alegorična prizora, katerih pomen ni dokončno pojasnjen.
Kapelske freske so posvečene Mariji. Čeprav so med najmlajšimi in najmanjšimi po obsegu, so po vsebini in detajlih med najbolj zanimivimi primeri tovrstnih poslikav na slovenskem Štajerskem.
